Leto 2024 lahko označimo kot leto, ko je umetna inteligenca postala del poslovnih praks in leto in ko je prevladala v pogovorih o računalništvu v oblaku. Lansko leto je napredek umetne inteligence spodbudil znatno povečanje sprejemanja računalništva v oblaku in odigral odločilno vlogo pri zmanjševanju stroškov oblaka, krepitvi varnostnih ukrepov in avtomatizaciji sistemov IT.
V letu 2025 se bo razvil in dozorel nov val nastajajočih tehnologij. Računalništvo v oblaku se bo po pričakovanjih ne le razvijalo, temveč se bo z razvojem zakonov in tehnologije popolnoma preoblikovalo. Podjetja, ki bodo pozdravila ta razmah inovacij, bodo najbolje izkoristila potencial digitalne preobrazbe. Navsezadnje v svetu, kjer je umetna inteligenca ena izmed priložnosti, o katerih se največ govori, zmogljivosti umetne inteligence ne predstavljajo nobene razlikovalne prednosti, temveč to, kako umetno inteligenco podjetja uporabljajo za pridobitev konkurenčne prednosti, je vsekakor lahko.
V luči tega predstavljamo štiri trendi, ki bodo preoblikovali trg računalništva v oblaku.
1. Trajnost kot osrednji cilj
Povpraševanje po električni energiji za podatkovne centre se bo do leta 2030 povečalo za 160 %, saj se bo poleg računalništva v oblaku povečala tudi uporaba umetne inteligence, zaradi česar se bodo povečale tudi emisije. Kljub poskusom tehnoloških podjetij, da bi zmanjšala emisije, se ocenjuje, da bo naraščajoče povpraševanje do leta 2030 povzročilo emisije v višini 2,5 milijarde metričnih ton ogljikovega dioksida, kažejo nedavne raziskave. V prihodnosti bodo morali ponudniki oblačnih okolij svojim strankam ponuditi okolju prijaznejše rešitve in transparentno obračunavanje ogljika, kot so na primer podatkovni centri na obnovljive vire energije in energetsko učinkovita infrastruktura, kar jim bo pomagalo pri obvladovanju emisij.
Ker zakonodaja, vključno z direktivo EU o energetski učinkovitosti, od upravljavcev podatkovnih centrov zahteva poročanje o porabi energije, bodo podatkovni centri potrebovali zanesljive zmogljivosti za analizo podatkov, da bodo lahko izpolnili nove zahteve po poročanju. To vključuje tudi optimizacijo podatkov za ugotavljanje neučinkovitosti in priložnosti za zmanjšanje porabe.
FinOps, operativni okvir, ki organizacijam pomaga maksimirati poslovno vrednost s tehnologijami v oblaku, bo ključno orodje za doseganje trajnostnih ciljev. FinOps pomaga optimizirati stroške in spodbujati učinkovitejšo uporabo oblaka, pri čemer se zmanjša energija, potrebna za delovanje virov v oblaku. Vsak evro, ki ga prihranimo pri porabi oblaka, pomeni zmanjšanje ogljičnega odtisa, zato stroškovna učinkovitost postane sinonim za okoljsko odgovornost.
2. Pozorno spremljanje umetne inteligence
Skladnost uporabe in uvajanja umetne inteligence bo leta 2025 pod drobnogledom. Februarja bodo v skladu z zakonom EU o umetni inteligenci začela veljati pravila, ki bodo prepovedovala določeno uporabo sistemov umetne inteligence, ki naj bi predstavljali določeno stopnjo tveganja. Po njem bodo začele veljati prepovedi praks, kot sta tehnologija prepoznavanja obrazov v živo in tehnologija za prepoznavanje čustev. Vendar se bo zakon v celoti izvajal postopoma do leta 2027, kar pomeni, da bodo morala podjetja, ki bodo uvajala ali zagotavljala sisteme umetne inteligence, biti pozorna na vse premike v novem regulativnem režimu.
Končno bodo uspeh strategij podjetij za generativno umetno inteligenco v oblaku narekovale zahteve po uravnoteženem pristopu k tveganju, kot je opisano v zakonodaji. V konkurenčnem poslovnem okolju bo dejstvo, da podjetja uporabljajo umetno inteligenco, postalo manjši razlikovalni dejavnik - vse bo odvisno od tega, kako se umetna inteligenca uporablja za izboljšanje poslovnih procesov ter zagotavljanje smiselne vrednosti za podjetja in njihove stranke. Eden od stebrov zakona o umetni inteligenci je spodbujanje pismenosti na področju umetne inteligence. Da bi to dosegli, je nujno, da podjetja delujejo proaktivno in vzpostavijo jasne strukture upravljanja ter že danes razvijejo svojo vizijo in strategijo UI ter tako pomagajo pripraviti podjetje na kulturne, procesne in tehnične spremembe, ki se bodo zgodile jutri.
3. Potencial 5G in računalništva na robu
Kombinacija računalništva na robu omrežja - praksa obdelave podatkov na robu omrežja, kjer so ustvarjeni - in 5G bo pomembno vplivala na oblačna okolja. Združitev teh dveh tehnologij bo omogočila obdelavo podatkov v realnem času in z nizko zakasnitvijo, s čimer se bo zmanjšala potreba po pošiljanju odvečnih podatkov na centralizirane platforme v oblaku ter zmanjšala pasovna širina in drugi s tem povezani stroški, hkrati pa se bo izboljšala skalabilnost njihovih aplikacij.
Trenutno smo priča velikemu porastu interneta stvari (IoT) in aplikacij z nizko latenco. Pričakujemo, da bo s to rastjo prišlo do povpraševanja po bolj lokaliziranem računalništvu, da bodo naprave IoT lahko sprejemale hitre odločitve takoj in lokalno. To se široko uporablja na številnih področjih, na primer v zdravstvu (nosljive naprave, ki dajejo zdravila pacientom brez uporabnikovega vnosa) in avtomobilski industriji (pomoč samovozečim avtomobilom pri obdelavi podatkov iz senzorjev v realnem času, kar jim omogoča hitrejše odzivanje na okolico).
V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo kombinacija robnega računalništva in 5G prinesla večjo hitrost delovanja ter boljšo skalabilnost in dostopnost za nastajajoče tehnologije .
4. Kvantno računalništvo: spremembe s svetlobno hitrostjo
Kvantno računalništvo je eden od največjih trendov, ki bodo leta 2025 povzročili preobrat v industriji storitev v oblaku. Zaradi bliskovite hitrosti računanja ter učinkovitosti na področju varnosti in optimizacije lahko pričakujemo, da bodo podjetja začela čutiti prednosti. Kvantno računalništvo bo v prihodnjih letih eksponentno raslo in naj bi z 1,1 milijarde dolarjev leta 2024 naraslo na 12,6 milijarde dolarjev leta 2032. Naložbe se povečujejo, saj vsi trije veliki hiperskalerji že danes ustvarjajo in vlagajo v kvantne vire, veliki ponudniki storitev v oblaku pa začenjajo eksperimentirati s kvantnimi modeli kot storitvijo.
Čeprav je kvantno računalništvo še na začetku, začenja oblikovati način, kako organizacije razmišljajo o raziskavah, modeliranju, varnosti in podatkih. Kvantno računalništvo, ki bo podjetjem prineslo nove stopnje hitrosti, bo izboljšalo analizo podatkov, povečalo produktivnost ter prineslo povsem nove izdelke in storitve, ki so z uporabo sedanje tehnologije veljali le za znanstveno fantastiko.
Panoge, kot je farmacevtska, ki potrebujejo kompleksne izračune za odkrivanje zdravil, kriptografijo in finančno modeliranje, bodo prve, ki bodo izkoristile prednosti kvantnega računalništva za preoblikovanje svojih panog. Da bi bila preobrazba mogoča, je oblačno okolje zaradi svoje dostopnosti in skalabilnosti idealen mehanizem za dostop do kvantnega računalništva. Seveda bodo prav tisti, ki so že prešli na modele v oblaku, tisti, ki bodo hitro izkoristili prednosti kvantnega računalništva, ko bo to postalo bolj dostopno prek platform v oblaku.
Avtor
